But Romenge nane pre kedva hoj o Škromach kamel te marel tele le manušenge e podpora. Gondoľinen peske, kaj kada savoro kerel ča anglo Roma, kaj hin len bari podpora u vaš oda nakamen tedžal andre buči. Nane čačipen me džanav olestar, kaj but Roma bi raňeši džanas andre buči, hoj te zaroden buter love. Pre podpora phenen kaj oda hin ča žobračenka. Imar akana pes lenge bibacht dživel, ta sar dživena sar lenge marena tele e podpora? Mušinav te phenel kaj le Romen hin čačipen, daran so lenca avela dureder.

Rom adadžives phares chudela buči. Leskri situacija hin ajsi phari, kaj te kamel te dživel, ta mušinel te del andre šancija peskro dživipen, mušinel te kerel buči pro kales. U te bi pes leske varoso ačhelas ta nachudel aňi fiľeris bo e firma vaš leske napočinel e pojistka. Sar pes dodžanel o štatos, kaj Rom kerel pro kales buči, ta nadikhel pre soske, the lel leske mek oda čepo so chudel.
O Roma paš o komuňisti peske dživenas lačhes, kerenas buči, has len love, džanenas te dživel. Has bachtale, anenas pro svetos čhaven, šaj len lačhes džidžarenas, the bararenas avri. Kale savore majetkoha pes dochudle andre demokracijathe takoj pele tele, adadžives hine nekhostatneder manuša. Aleha ňiko narachinelas. O režimos džal anglal u o Roma ačhen palal. Dochudle pes andre moneki phari situacija, e demokracija lendar kerdža bare žobraken, bo la podporatar našči dživen avri. Kaskri hin kaja doš, ko kada kerdža. Musaj te phenel čačipen, avľas nevo režimos u leha avľas tiž e bari žobračina, bari bida savi peľa nekhbuteder pro Roma. U kadaj pes sikhadžas o čačipen, save has o komuňisti, nadoande le Romen ke ňisoste.
Nane phendo kaj o Roma nane peske korkore došale, jon šaj vaš oda tiž, le musaj te dikhel the pre oda, kaj le Romen nahas, aňi naavla ola ista šanciji sar le gadžen.
O gadže, the o Roma džanas paš o komuňisti upre, aľe sako začninelas avre agorestar. Has avka kaj o gadže kamenas te avel avri sikhade, o Roma kamenas love, budinenas khera, kamenas lačhes te dživel. Adadžives o Roma našči rakhen peskro than, bo ňič nadžanen u pro čačipen mekh pes pre lende khosel avri o rasizmus, the e diskriminacija.
O čačipen hin the ajso, gadžen hin bareder than, Roma pes vaš peskro čačipen mušinen te marel. Sar pes kerel varesavi nevi poľiticko reforma, ta nekhbuter perel pro Roma, the kerel lendar nekhostatňeder manušen.
Ta sar oda, hoj o gadže kamen le Romendar kaj te džan upre, kaj te baron te la podporatar našči dživen, našči savoro počinen, našči uraven le čhaven aňi pes. O Roma nane stac kada savoro te statečnes te ľidžal, vaš oda hin len o bare problemi. Tiž musaj te phenel kaj o Roma našči ľikeren furtom tele o šere, mušinen peske te rakhel varesavo šoros, anglal imar te rachinel so avela dureder. Ko nakerel buči ta našči kamel te dživel avka isto sar oda manuš so buči kerel, so zarodel bare love, so dživel. Kas hin e žeba perdži ta šaj dživel pro baro pindro, u kas nane, ta mušinel te gazdinel oleha so hin les andre burňik.
The ajso hin očačipen, o Roma imar napačan kaj lenge avela feder, u vaš kada pijen, keren andre ostatňa love, kamen te dživel adadžives u tajsa phiren po žobraňu. Hala devleske mekh lačhes kaj hin romane organizaciji, save šigitinen le Romenge, bo te na jon ta pro Roma nadikhel ňiko.
Andro Roma nane zor, o Roma nadžanen so kamen, sako džal avre dromeha. O Roma naľikeren jekhetane, jekh avrestar pes ocirden, sako kamel te avel nekhfeder. But Roma peske duminen kaj kada pal soste pisinav len našči taľinel, aľe hin avka hoj savoro so pes kerela andro savetos, andre poľitika, andre europsko unija, savoro doperela nekhbuteder pro Roma.

Gejza Horváth