Pal o Romano parlanemtos imar jekhvar andro Romano hangos č. 22 pisindžom. Bičholas oleske Válka o miliony, andro člankos pisindžom so peske duminen pal o Romano parlamentos varesave Roma. U vaš oda, hoj mange oda nahas pre kedva, ta kanav te phenel, so mange gondoľinav pal o parlamentos me korkoro.
Nakamav man ňikaha te vesekedinel, aňi te halasinel, ča kanav te phenel avka, sar o čačipen hin. U vaš oda hoj o Romano hangos, hin novinki le Romengre, ta pisinen the tumen, so peske pal o Romano parlamentos gondoľinen. Užaras the kamas, kaj amenge te pisinen the ola džene, so andro parlamentos keren buči, so terdžon pre leskri sera. Mi phenen the jon, pesko čačipen, so peske gondoľinen jon.

Romale kamav te phenel, hoj nane savore džene sar te jekh manuš. Hin šel džene the sakones hin aver emberšikos, aver natura, aver godži. U te džanas, hoj avka oda hin, ta soske bi le Romen mušinelas te avel ča jekh organizacija, te kamen, ta mi el len peskro parlamentos. Sem o Roma nane diľine bakre. Nakompol lenge te braňinel. Te napačan avre romane organizacijenge, ani lengre direktorenge, ta mi keren peske korkore peskri organizacija, the mi toven peske anglal ole manušes kaske pačan. Hin len pre oda pravos, bo but berš pal o Roma ňiko nabajinlas. Kajča so pes ačhľas, akana, sar peske kerde o Roma peskro parlamentos, ta maj pes rakhle but aver Roma save keren bari bida, keren bare pľetki, the vakeren hoj o parlamentos nane lačhi organizacija. Nane lenge pre kedva aňi o direktoris, phenen kaj oda nalačno manuš. Aľe musaj te phenel, kaj hin but manuša so ľikeren le Ščukaske e sera, so leske pačan. Alestar manuš ačhel diľino. Bari čudara pes ačhľas, o Roma imar džan, proci o Roma, špekulinen, keren pestar bare godžaver u varesave talam mekh nadokazinde nič u o beng peske lenca kerel so kamel. Sar šaj avel manuš ajso koro, te o jakha leske pale, te dikhel mištes so pes kerel. Hijaba hin o Roma marde le dživipnastar, nabajinen ňisostar, bisterde pre savoro, našade e pačiv the džan pre peste sar rukone. Romes paš gadžeste pačiv nane, bo kalo hino, Romes pačaben nane, bo kalo hino, gadžo phenel, hoj Rom našči avel lačho, bo kalo hino. Romale džanen pal soste vakerav? Savore sam aleha marde, murdarde, cerpinas sar rukone, aľe o čačipen hin ajso, hoj sam meksa bibachtaleder sar o gadže. Korkore keras bida jekh pre avreste, nažičinas ňikaske nič. Varesave gadžikane organizaciji keren buči perdal o Roma ča angloda, hoj te kiden o love. Le Romenge našigitinen. Ajse organizaciji hin the romane, ča kiden o love u perdal o Roma nakeren ňič. Aľe amen o Roma naphenas ňič, jekh amenge hin so pes kerel. Aľe o Romano parlamentos mekh nakerdžas ňič, u imar o Roma keren pre leste bari bida. Ta kaj hin e spravedľivosca? Me phenav, kaj by avelas lačhes tedel le parlamentos šancija, kaj te sikavel či hino stacz vareso perdal o Roma te kerel, abo na. O Roma naden smirom aňi le Ščukas, napačan leske, phenen kaj hino nalačho manuš. Kada vakeren the ajse Roma, so le Ščukas aňi nadžanen. Kajča o čačipen hin ajso hoj o Ščukas imar but berša le Romenge šigitinel. O gadže le Romen andre buči nalen, nakamen u jov imar čirlastar del buči le Romen, paš leste zaroden bare love. O Ščukas mištes džanel sar o Roma dživen, sar cerpinen. Vaš o Roma pes thovel, terdžol lengri sera. Džanel kaj le Romenge kampol te pomožinel, džanel so hin pačiv, bariľas upre avka sar savore Roma. Jov mištes džanel kaj hin o chochaviben, kaj hin o čačipen. Oda hin amaro manuš, oda hin Rom so vareso sikadža, so vareso džanel.
O Ščukas andre pesko dživipen tiž cerpinlas, aľe vaš o čačipen džal dži pro agor svetos. Džal furtom anglal, u te perel, ta uščel upre the džal dureder. Andre peskro dživipen has nekhvar upre, jekhvar tele, aľe nadelas pes, so kameles oda dokazinlas. Barardžas avri le čhaven avka, kaj pes pal lende namušinel ňiko te ladžal. Kajča, vakerel pes the avka, ko nič nakerel nič namosarel, vaš o lačhipen džal manuš avri pre žobračoko paľica. Aľe o čačipen musaj te phenel, the te leporel le manušenge, hoj o Ščukas kerdža peršo Romano svetovo festivalos, peršo Romano profesionální banda Lavutara, o Roma šaj kerde baripen. Jov delas avri perša romane novinki, Romano kurko. O Ščukas terdžol vaš o Roma andre společnosca, the jov prikerel e romaňi historija maškar o gadže. Šaj leske te pačal abo na, abo kerdžas perdl o Roma mek čepo?

Gejza Horváth

Tento článek nevyjadřuje názor redakce, vyžaduje však přece jen bližší vysvětlení. Jeho autor, Gejza Horváth, se vyjádřil jako soukromá osoba, nikoliv jako jeden z redaktorů Romano hangos.
(red)