Andre romaňi historija sas le Romenge but phares, u ko gendža pal koda, so pes angomis le Romenca kerelas, prindžarel soske sam upre adadžives avke, sar sam. Angomis le Romen murdarkerenas sar džviren angle koda, kaj phirenas than thanestar. Vaš kada le muršen umblavenas, u le džuvlijenge the le čhavorenge čhingerenas o šere. Le gadženge nasas pharo te očhinel o šero dešuduj (12) beršenere čhajorenge. Murdarenas avri cala fameliji, le cikne čhavoren the le džuvlijen tasavenas andro paňi, le uršen ublavenas, vilinkerenas abo phagerenas andre kereka. Pre kada savoro o gadže thovenas zakoni save le Romenge lenas o manušiben.

Andro gadžikane kroniki hin pisien savoro, so pes le Romenca kerelas u pal kada pisinel andre peskeri gendži o Ctibor Nečas, savo andro archivi arakhla informaciji the zpravi pal o Roma beršendar 1242 dži kio berš 1997. Šaj phenas, kaj oda hin ratvali historija savi sikavel, sar pes o gadže likerenas kio Roma imar čirlatunestar. But šel berša hin o Roma marde le gadžendar angle lengero anticikanismus. Ratvali tragedija perelas pre roani famelija, savi pes dochudelas le gadženge andro vasta. Le gadžen nasas sumenis koleha, kaj barča le džuvlijen the le čhavoren te den sirom. Murdaripen sas sakodživesutno riziko sakone Romeske imar tosarastar, kana uščelas. Šoha nadžanelas, so pes leske ačhola dži račate. Kada sas dživipena amare anglunengere, u nasas nisoha došale ča koleha, kaj sas Roma.
Beršeste 1674 thodža o baro raj Leopold I. pro Roa kajso zakonos, savo len nadomukelas te ačhol andre them. Palis beršeste 1694 thodža pro Roma dekretos, sovo len thodža avri andal o zakoni. Sako gadžo šaj murdardža le Romes sar rikones. Te le Romen chudenas, le muršen umblavenas, le džuvlijen the le čhavoren kaličinenas avka, kaj lenge očhinenas o kana. U sar len chudenas masovar, očhinenas lenge o šero.
Beršeste 1724 o sudos foroste Třeboň bičhadža pro meriben 19 beršengere čhas Karel, saves umblade. 12 beršengera čhajora Kateřina, 16 beršengera Dorota the 12 beršengera Anna bičhadžas o sudos pro meriben – očhinde lenge o šere la šabľaha. Pre kada ačhon manušeske te terdžol o bala pro šero! So kajse čhavore kerde, kaj mušinde te džal kajse meribnaha? Nič! Ča koda, kaj existinelas. Manušale, šaj peske predstavinen so kajso čhavoro predžidžiľa, niž leske očhinde o šero? Sar šaj kole „manuša“ so len denas te murdarel avenas pale kie peskere fameliji the čhavore u dijader dživenas avke, sar te pes ňič naačhiľahas. Talam oda sas avke sar palis andro koncentraka, kaj o fašisti murdarenas le manušen avke, sar te kerenas buťi andre fabrika.
U soske amen o gadže avke nanavidzinen u so amendar kamen? Pre kada amenge odphendža o Miroslav Sládek 25. 7. 1966, kana andro Parlamentos phendža: „Cikáni by měli být trestně odpovědni už od narození, protože prakticky už to je jejich největší zločin.“

Ondřej Giňa