(Romaňi čhib, e Karlovo Univerzita, Praha)

Andro angomisuno numeros vakerahas pal oda, hoj romanes pes čirla delas te phenel savoro, pal soste le Romenge kampelas te vakerel. Kajča čirla o Roma sas lavutara, charťi, kerenas košara, kerenas jekh aver buťa le gadženge, šajtinenas o kašta andro veša, phagerenas o bara pro droma, kidenas avri o chaňiga, sojekhaver. Aľe sas Roma doktora? Inžeňera? Sikhľarde? Lekhade? Politiki? Slugadžika baredera?

Šaj avel, hoj pes arakhľa the sikhado Rom doktoris, inžeňeris, lingvistas, historikos, aľe amen pal ajse Roma na džanas, bo sas igen, igen frima (čino, čulo). Jekh maškar o bare ezera džene. O gadže ajse sikhade Romen imar na ľikernas „cikanenge“. U jon, o sikhade Roma? Ľikerenas pes mek Romenge? Šaj avel, hoj na bisterde pre peskeri romaňi daj, pre peskero romano nipos, aľe te mek denas duma romanes, ta ča pal oda, pal soste šaj vakerenas khere: pal e famiľija, pal o chaben, pal sakoďivesutne buťa. Achaľonas romane paramisa tho giľa. Aľe pal peskeri profesijonalno buťi le Romenca duma na denas. Soske? Bo na sas aver Roma inžeňera vaj doktora, so lenca šaj vakerdehas romanes pal peskeri „profesijonalno“ buťi. Profesijonalnones vakerenas ča le gadžikane profesijonalenca – gadžikanes. Vašoda andre romaňi čhib nane „profesijonalno terminologija“. Nane „sikhade lava“. Nane lava vaš ajse buťa (věci), so čirla ačhenas avrether le sakoďivesutne romane dživipnastar. U te ajse lava hin, ta jekhbuter len o Roma ile andal e gadžikaňi čhib.
Adaďives hin le Romengeri situacija aver. Čačo, hoj furt mek hin čore Roma, furt mek hin but Roma, so avle avri ča andal e zakladno škola – aľe hin so jekhvar buter Roma sikhade, doktora, lekhade, sikhľarde, socijalna buťakere, the aver. Te kamen te vakerel maškar peste na ča pal o „sakoďivesutne buťa“, aľe the pal o profesijonalna tamati, andre savi čhib vakeren? Čechiko? Slovačiko? Vaj „chuťkeren“ andal e romaňi čhib andre čechiko čhib? Te na džanen vareso te phenel romanes, ta len peske buťake (použivinen) čechiko lav. Gadžikano lav čhiven odoj, kaj hin andre romaňi čhib „chev“. O lingvisti oleske phenen „leksikalno chev“ vaj „chev andre čhib“, „chev andro laviben“ (anglicika language gap).
Sako čhib pes varekana tel peskeri historija arakhel andre ajsi situacija, sar adaďives e čhib romaňi. Ča dikhas pre čechiko čhib anglo duj šel berš. Aľe pal oda daha duma masovar.

masovar buter