O gadžikane godžaver šere akana den bari duma pal e situacija andro romane getti. O Ministerstvo vnitra peske akana mangla rodipen pal koda, či existujinel „specialno romani kriminalita.“ Kada nane nič nevo, bo imar anglo mariben kerenas kajse rodipena o nacisticka antropologa andre Němciko. Antropologa khatal e Západočeská universita kerde „rodipen“ andro romane ghetta, kaj te prindžaren sar kerdžol „specificko romani kriminalita,“ kajča mušinde te pridžanel hoj vareso kajso naexistinel. „Nevo prindžaripen“ našči sikadža nič nevo. Šaj sikadža ča koda, so hin andre sociologija prindžardo. Andro nacisticka koncentračna lageri o but civilizimen the godžaver manuša pes nalikerenas kavke, sar sas pre sloboda. Avre lavenca šaj phenas, kana lenge ile o manušane čačipena the dživipnaskere šajipena, mušinde te dživel avke sar oda andro koncentraki sas, u te dikhel pre koda, kaj te predživen. Romano ghetto, oda hin kajso cikno koncentrakos, kaj o manuša mušinen te dživel sar pes del, u mušinen te respektinel o kriterija save ode hin, hjaba či kamen abo nakamen. Avral lenge niko nadela o vast, bo len o aver manuša „avrunestar“ thode pre sera, koncentrujinde len andro ghetto, u mukle len korkoren peske. Koda, kaj ode hin nalačhipen? Sar šaj el aver. Lichva, prostitucija, čor, drogy, te cirdel le manušen andro bilačhipen, oda savoro kerel o ghetto. A kada nane savoro. Andro koncentračna lageri demenas avri bare epidemiji tyfusiha, uplavicaha the avre nasvalipenenca. Andro ghetti šaj užaras kaj pes sikavena moros, cholera, neštovici, žlutenka, AIDS.

Kajča le Ministerstvo vnitra hin andro šero e „romani kriminalita.“ Ko dikhel pal koda, kaj le čhavoren andro ghetta nane koda, so kampel mekbuter kio dživipen. Bari duma pes del pal koda, kaj kale čhavore siklile te čorel, kaj len e škola nazajiminel. Devla, so aver lenge ačhol? Lichva. Andro koncentračna lageri sas the kajse džena, save dživenas kolestar, sar aver cerpinenas. Prostitucija. Oda imar našlila savori pativ the lač. E buči la policijakeri? Te hin o Rom rodlo vaš varesavo deliktos, ta e policija pal leste džal zoraha, u nadikhel anglal palal. Vaš koda, sar arakhen romane delikventos džal lenge upre o ašariben vaš lačhi buči. Te hin kerdo deliktos pro Rom, e policija kerel avke sar te nabirinelas a buterval pes ačhol avke, kaja o deliktos naarakhen. U te imar pes ačhol vareso kajso so našči thoven pre sera, o sudos tovel kajso verdiktos so hin pro asaben, abo phenel kaj pes nič naačhila. Ta sar oda hin ola kriminalitaha? Oda pal sote ade džal? O sistemos hin nalačho. Phučiben hin, či pes kamel čačes te odčhivel le rasismostar, savo kerel savoro angle soste andre Čechiko hazdlon o romane ghetta. O romane ghetta, lichva, prostitucija the aver nalačhipena hin produktos khatal o sistemos!

Dezider Giňa