Angluneste andre kada berš hazdla o Valné shromáždění OSN nevi Rada anglo manušane čačipena, savi kamelas te kerel dijader e buči pal e Komisija anglo manušane čačipena. Angluno kidipen sas 19. 6. 2006 Ženevate u sar precedas sas alosardo mexicko bičhado, savo pes thovel vaš o manušane čačipena o Louis Alfonso De Alba. Soske pes kerdža kada nebipen?

E komisija tel šovardeš berša kerdža badi buči pal o manušane čačipena, hazdla e baza, avrenca hazdla internacionalna manušengere čačipnaskere zakoni the standardi, hazdla instrumenti savenca pes dodikhenas the sajinenas manušane čačipena, kole ko sas marde the kas sas problemi, u kada pes kerelas pal calo svetos. Kajča savoro nasa kavke sar kampelas, u pal kada pes chudla te del zorali duma u avila e kritika. O sistemos sas purano u la kisijatar pes ačhila instrumentos, saveha pes o phuva jek avra učharenas angle kritika pal o manušane čačipena. E nevi institucija kamelas te džal djader andre savoro pozitivno so e komisija kerdža tel o šovardešberša, u te džal mek učeder andre peskeri buči, kaj te avel feder the efektivneder andro manušane čačipen pal koda, sar hin adadžives.
E rani Louise Arbour, uči komisarka pal o manušane čačipen paš o OSN pro angluno kidipen la Radakero phendža: „O politizimen debati buterval priučharenas naphagerdo faktos pal koda, kaj o problemi le manušane čačipenca hin savore phuven, the kaj vaš oda musaj te aven došale o phuva.“ Kale lava zoraha sikaven e situacija andre savi amen o Roma dživas. Amen sam kole, pre save perel bari bibacht andro manušane čačipena. Kampel te leperel savoren so sas murdarde anglo rasismus. Našči bisteras sar amenge labarenas o khera, kaličinenas le čhaven, džuvlijen le muršen. Našči te bisterel kana o šingune murdarde le Romen, u sar kada savoro sudzinenas o sudi. Našči bisteras savi bibach le Romenge andža zákon o občanství, so sase Jirkovská vyhláška, e fala Ustende andre Matično the savoro koda, so phagerel amare manušane čačipena.
E segregacija džal dijader andro sikaviben, bešiben the andre koda sar te chudas buči. E diskriminacija džal dijader te o Roma džan andre karčma abo vareso te cine, kada hin mek adadžives avke sar sas angomis andre amaro sakodživesutno dživipen. E rasovo diskriminaija perel pro Roma, u šaj oda dikhas sako džives andre peskero dživipen. E Čechiko republika chudla pačivalo than andre nevi Rada pal o manušane čačipena OSN. Phučiben hin baro. Šaj užaras, kaj pes akana o Čechiko thovela feder kio manušane čačipena angle romani nacionalno minorita?

Dezider Giňa